Projekti

Družba Nepremičnine Celje d.o.o. je meseca julija zaključila projekt Moje prvo stanovanje, kjer smo skupaj s partnerji v projektu obravnavali vsebino mladinske stanovanjske politike. Cilj projekta je bil podrobno obravnavati področje kakovosti bivanja mladih in pridobiti mnenja mladih o tem, katere ukrepe pripraviti na področju stanovanjske politike, ki bi jim omogočili hitrejše osamosvajanje.

Rezultate predstavljamo v predstavitveni brošuri projekta. Kako je potekal projekt si lahko ogledate tudi v predstavitvenem videu, obsežneje o projektu pa na tej spletni strani.

Družba Nepremičnine Celje d.o.o. nadaljuje z vsebinsko obravnavo področja stanovanjske politike. Po obravnavi mladih družba že pripravlja ukrepe in aktivnosti za področje kakovosti bivanja starejših.

Projekt je financiran s strani Evropske komisije. Vsebina objave odraža izključno stališča avtorja. Nacionalna agencija ter Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Bivanje v starem mestnem jedru v Celju je neločljivo povezano z mestnim utripom in ima nekatere prednosti in po drugi strani tudi slabosti. Pri razvijanju ukrepov na področju mladinske stanovanjske politike so mladi izpostavili naslednje značilnosti z naslova kakovosti bivanja v starem mestnem jedru:

- Mestni utrip v Celju je predvsem v poletnem času prepleten z različnimi kulturnimi dogodki, ki omogočajo aktivno preživljanje prostega časa. Mladi so poudarili vidik prepletenosti kulturnega življenja in vsakdanjega življenja ter medsebojenga usklajevanja za optimalno kakovost bivanja.

- Dostopnost do infrastrukture kot je zdravstvena oskrba, policija in upravne storitve je optimalna za prebivalce mesta. Med slabostmi je izpostavljena prometna ureditev in slabša ponudba trgovin, tudi tistih s splošno živilsko ponudbo, kar je neposredno povezano s trgovskimi centri na obrobju mesta.

- Mladi so med prednosti mestnega jedra umestili še: dostop do veliko različnih izobraževalnih programov srednjih šol v centru; kulturno dediščino mesta; železniško postajo v neposredni bližini mestnega jedra; Stanetovo ulico; sprehajališče ob nabrežju Savinje in prenovljen Krekov trg.

Projekt je financiran s strani Evropske komisije. Vsebina objave odraža izključno stališča avtorja. Nacionalna agencija ter Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje.

V zaključni fazi projekta smo z mladimi naredili foto evalvacijo projekta kakvosti bivanja v Mestni občini Celje. Pod strokovnim mentorskim vodenjem Zavoda Fokus so mladi evalvirali širši bivanjski prostor in s pomočjo fotografije izpostavili njihove temeljne elemente kakovosti bivanja. Hkrati so dodatno opredelili tudi razlikovanje kakovosti bivanja v mestnem središču in v mestnih četrtih na obrobju Celja.

Projekt je financiran s strani Evropske komisije. Vsebina objave odraža izključno stališča avtorja. Nacionalna agencija ter Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Sonja Majcen v okviru delovanja Zavoda CMLC vodi Informacijsko točko Evropske komisije Europe Direct Savinjska. V intervjuju nam je podala kratek uvod in usmeritve na področju stanovanjske politike mladih v EU.

1) Na kakšen način EU stanovanjsko problematiko med mladimi?

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer zagotavlja znanje za pomoč pri razvoju socialnih in z delom povezanih politik. Kakovost življenja je bila vedno ključna prednostna naloga evropske socialne politike. Namen Eurofoundovih raziskav je zagotoviti podlago za oblikovanje politik za izboljšanje življenjskega standarda in spodbujanje socialne kohezije, zlasti glede na te izzive. Med te raziskave spada tudi stanovanjska problematika in mladi. 

Eurofoundovi obsežni podatki omogočajo večdimenzionalni pogled na kakovost življenja, saj dajejo podrobno sliko življenjskega standarda evropskih državljanov in vpogled v to, kako sami doživljajo svoje življenje, družino in družbo. 

2) Kateri so ključni izzivi stanovanjske politike/problematike v EU?

Stanovanjske politike so "mehka dimezija", to pomeni, da so zunanj vpliva pravne politike EU. Potrebno je razviti mehanizme, ki mladim omogočajo ureditev stanovanjskega vprašanja. EU zato poudarja in govori o priporočilih.  V dokumentih in poročilih o mladih in/ali stanovanjskih politikah gre za poudarjanje "socialne dimenzije stanovanj", stanovanjske pravice mladih in življenjski pogoji kot razsežnost socialne vključenosti. 

3) Katere so ključne razlike na področju stanovanjske problematike med mladimi v Sloveniji in drugod po Evropi?

Države članice se različno soočajo s problematiko in sicer z opredeljavenjem finančne zmogljivosti posameznikov ali gospodinjstev ali s statusi posameznikov z namenom vzpostavljanja sistema dostopnosti do stanovanj. Npr.  tisti najemniki, ki ne zmorejo v celoti plačati vseh stroškov najema stanovanja so upravičeni do subvencije. Ta je v večini evropskih držav odvisna od višine dohodka gospodinjstva, števila družinskih članov in stanovanjske površine.

Slovenija sodi med države, v katerih mladi najdlje ostajajo pri starših. Podatki Eurofounda za leto 2011 uvrščajo Slovenijo (skupaj z Malto) na sam vrh EU po deležu mladih v starosti 18-29 let, ki živijo pri starših, ta namreč znaša 85%. 

4) Kako lahko ED točka pomaga mladim pri urejanju vprašanj, ki se navezujejo na stanovanjsko politiko in kulturo bivanja?

Europe Direct točke med drugim spodbujamo tudi razpravo, tako je lahko le ta tudi eden izmed mehanizmov urejanja vprašanj, ki se navezujejo na stanovanjsko politiko in kulturo bivanja. Hkrati pa lahko Europe Direct točke z informiranjem o finančnih virih, ki so na voljo, spodbujamo lokalne skupnosti k črpanju EU sredstev, ki posledično omogočajo izboljšanje dostopnosti do stanovanj.

Projekt je financiran s strani Evropske komisije. Vsebina objave odraža izključno stališča avtorja. Nacionalna agencija ter Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje. 

Bivanje v času študija je eden izmed prvih korakov osamosvajanja mladih. Kakšna je kakovost bivanja mladih v času študija v Celju in katere so aktivnosti Kluba študentov občine Celje na tem področju so se študentje pogovarjali z Ines Gabriel, predsednico nadzornega odbora KŠOC in študentsko aktivistko.

1) Kakšno je stanje in s katerimi izzivi se srečujejo študentje v Celju?

Točnih podatkov o tem, kakšno je stanje glede bivanjske problematike, na Klubu študentov občine Celje nimamo, saj nismo pristojni za reševanje le-te. Imamo pa podatek, da je v Celju premalo študentskih sob, ki bi jih lahko študenti koristili tekom svojega študija.

2) Katere oblike bivanja imajo na voljo študentje v Celju?

V Celju ni študentskega doma, je le dijaški dom, ki nameni polovico doma za študente, vendar pa ni ravno prilagojen potrebam študentov. Ti se potem po večini poslužujejo najema sob pri zasebnikih ali pa se vsakodnevno vozijo na študijske obveznosti v Celje.

3) Na kaj morajo biti pozorni študentje v času bivanja?

Če govorimo o bivanju študentov pri zasebnikih, morajo biti študenti pozorni na pravno ureditev razmerja, v katerega se podajajo. Torej na veljavno sklenitev pogodbe o najemu sobe oz. stanovanja. V kolikor se prijavijo za bivanje v dijaško-študentskem domu, je najbolje, da vsa morebitna vprašanja povezana z bivanjem, naslovijo na Dijaški dom oz. na pristojne službe. Tudi fakulteta ima informacije o tem, kam se lahko študenti obrnejo v primeru vprašanj.

4) Kateri dejavniki vplivajo na kakovost bivanja v času študija?

Na kakovost bivanja vplivajo po mojem mnenju prijetna, urejena in ustrezna glede na potrebe študentska soba oz. stanovanje ter urejeno zunanje okolje, urejene pravne razmere za bivanje, obštudijske dejavnosti in družba, ki jo ima posameznik v času študija.

5) Katere aktivnosti na področju zagotavljanja kakovosti bivanja izvaja KŠOC?

Klub študentov občine Celje zagotavlja v Celju obštudijske dejavnosti za študente ter tudi dijake, in sicer od izobraževalnih, športnih, kulturnih, socialnih do zabavnih projektov, neformalne izobrazbe in pridobivanja dragocenih življenjskih izkušenj. Letno organiziramo okoli 70 različnih dogodkov, ki so namenjeni mladim v Celju. Zmeraj se najde za vsakega nekaj. Smo pa na klubu vedno odprti za nove ideje in dajemo priložnost mladim, da se naučijo organizacije dogodkov in uresničijo svoje ideje. Klub študentov občine Celje bo vsem študentom, ki se obrnejo na nas pomagal poiskati primerno rešitev za vsakogar oz. posredovali želene informacije o bivanju posamezniku.

Projekt je financiran s strani Evropske komisije. Vsebina objave odraža izključno stališča avtorja. Nacionalna agencija ter Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje. 

V okviru projekta Moje prvo stanovanje, v katerem so sodelovali tudi dijaki Gimnazije Celje Center, so udeleženci v fazi razširjanja rezultatov pripravili intervju z Gregorjem Delejo, ravnateljem Gimnazije Celje Center. Pogovarjali smo se o kakovosti bivanja.

1 Na kakšne načine v vaše šolske vsebine vnašate znanja s področja kulture bivanja?

Na Gimnaziji Celje – Center izvajamo tri izobraževalne programe – gimnazijo, umetniško gimnazijo likovne smeri in predšolsko vzgojo. Slednja dva imata v učnih vsebinah predvidene tudi snovi s področja kulture bivanja – predšolska vzgoja bolj v smislu izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa v obdobju otroštva (strokovni predmet varno in zdravo okolje), umetniška gimnazija pa tudi strokovna predmeta bivalna kultura in osnove varovanja dediščine, kjer je velik poudarek tako na vsebinah s področja urbanizma kot tudi širše kulture bivanja. V gimnazijskem programu pa se ta del, sicer v manjši meri, umešča v obvezne-izbirne vsebine, določena poglavja pa tudi v družboslovni sklop predmetov (sociologija, filozofija, psihologija). V šolskem letu 2015/16 pa smo gimnazijcem v sodelovanju z podjetjem Nepremičnine Celje in evropskega projekta Moje prvo stanovanje, lahko ponudili tudi v bolj strnjeni obliki. Poudariti je potrebno tudi nenehno urejanje šolskih prostorov in okolice šole pri katerem aktivno sodelujejo dijaki in učitelji vseh treh programov.

2 Kateri so najbolj prepoznavni projekti s tega področja in kaj obravnavajo?

Poslopje naše šole je bilo leta 2002 uvrščeno na seznam umetnostno-zgodovinskih spomenikov izjemnega pomena za Mestno občino Celje. Zavarovana je celotna stavba, njena zunanjost in notranjost ter okolica šole, nad vsemi posegi pa bdi območna enota Zavoda za varovanje kulturne dediščine Celje. Če se notranjost šole ves čas ureja in prilagaja (tako zahtevam ZVKDS kot tudi potrebam in specifikam pouka), pa smo v zadnjih dveh letih začeli intenzivno načrtovati tudi fazno prenovo in obnovo okolice šole.

Rondo za šolo, ki je bil v sodelovanju s Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje zasajen v lanskem šolskem letu je postal vitalen del življenja naše v secesijskem stilu sezidane stavbe. Simbolna zasaditev, ki s spiralo vrtečega kroga ponazarja večno gibanje štirih osnovnih elementov ognja, vode, zemlje in zraka še čaka na osrednjo skulpturo (delo naših nekdanjih dijakov Tajde Novšak in Miha Satlerja), ki jih bo povezala z vertikalo prostora. V sodelovanju z Mestno občino Celje so bila lani odstranjena bolna drevesa v šolskem parku in obnovljena živa meja ob Kersnikovi ulici, obnovili smo zunanje športne površine, gospa Irena Ašič Rihter pa je svetovala in izvedla redčenje tis pri glavnem vhodu v šolo, kamor so bila na začetku šolskega leta nameščena tudi nova vhodna vrata izdelana po načrtih originalnih vrat, obnovljen pa je bil celoten portal in vhodno stopnišče.

Letošnje šolsko leto je zaznamovala ureditev šolskega ekovrta in zunanje učilnice v parku za šolo, nadaljevali pa smo tudi z obnovo vhodnega parterja (zasaditev in iskanje rešitev za namestitev zunanjih enot za klimate). ZVKDS zahteva zasaditev po prvotnih načrtih iz leta 1912, ki so zastavljeni samo idejno, niso pa bili nikoli izvedeni. Sedaj čakamo na novi načrt zasaditve, ki ga bo po izvirnih idejah in v skladu z dejanskim stanjem, pripravila Mojca Sodin, profesorica na ŠHVU in nekdanja dijakinja naše šole. Pripravljamo tudi ureditev notranjega dvorišča za šolo, kjer bo iz hodnika pred kantino urejen prehod do klopic in mizic, ki bodo med odmori dijakom omogočili sprostitev in uživanje med zelenjem.

Pri obnovah in rekonstrukcijah smo k sodelovanju povabili tudi naše dijake likovne gimnazije, ki so v okviru predmeta bivalna kultura iskali ideje in rešitve ne le za šolo in njeno okolico, ampak tudi aktivno posegli v javni prostor v Mestni občini Celje.

V tem šolskem letu sta dr. Mojca Furman Oman in mag. Gorazd Furman Oman (Urbanisti d. o. o., Zavod metro SR) v 4. letniku UG izvedla sklop predavanj v okviru učnega načrta pri predmetu bivalna kultura na temo (trajnostnega) urbanizma, januarja pa so dijaki sodelovali v arhitekturni delavnici Igriva soseska. Ta je bila namenjena ozaveščanju o pomenu kvalitetno grajenih in oblikovanih javnih prostorov (na primeru Kosovelove ulice kot širšega območja GCC) ter aktivnemu vključevanju mladih pri snovanju, izvedbi in nenazadnje vzdrževanju. Javni prostori in njihova ponovna revitalizacija so namreč eden večjih izzivov v državi, ki bodo terjali veliko strokovnega znanja, angažiranja civilne družbe ter političnega aktivizma. Dijaki so spoznali osnovne pojme s področja urbanizma, umetnosti, arhitekture, prostorskega načrtovanja, seznanili so se s prepoznavanjem problemov v skupnem javnem prostoru in aktivno sodelovali pri iskanju rešitev.

Zelo zanimiva izkušnja za dijake, ki so predhodno proučili arhitekturne (z)možnosti Kosovelove ulice je bilo tudi sodelovanje pri urbanem sprehodu Jane's Walk. Gre za globalno akcijo urbanih sprehodov v kateri Celje letos sodeluje že petič zapored. Sprehodi obeležujejo ime in ideje svetovno znane urbanistke Jane Jacobs, naslov letošnjega sprehoda po Celju pa je bil Trajnostna mobilnost - predlogi za ureditev Kosovelove ulice, vodila pa sta ga Mojca in Gorazd Furman Oman ter dijaki GCC. Sprehod je javnost opozoril na pomen mest in medsebojnega povezovanja prebivalcev, spodbujal k pešačenju po mestnih opravkih, nagovoril aktualno problematiko trajnostne mobilnosti, v okviru projekta pa so bile predstavljene tudi makete z idejnimi rešitvami naših dijakov.

V načrtu je tudi poseben projekt za ureditev otroškega igrišča, ki bi obstoječe športne površine povezalo s šolskim parkom in kamor bi umeščali izvirna, inovativna igrala za razvoj senzoričnih in motoričnih sposobnosti otrok, ki pa bi bila primerna tudi za naše dijake oz. starejše.

Pomembnejši projekt ureditev interiera letošnjega šolskega leta je učilnica, kamor smo namesto klasičnih stolov namestili fit žoge, prav tako pa se v enotno barvno shemo (bela) in vsebinske dopolnitve v obliki plakatov, stenskih poslikav, urejajo vse učilnice na šoli. Za potrebe druženja (tako na sestankih kot med odmori) se je v povsem sodobnih trendih uredila tudi zbornica in njen predprostor. Nastajajo tudi načrti za novo ureditev hodnikov šole ter preddverja šolske knjižnice in jedilnice, ki jo pripravljajo naši nekdanji in sedanji dijaki.

3 Katere ključne značilnosti, ki se navezujejo na kulturo bivanja izpostavljajo vaši dijaki? Ali lahko navedete kakšne so potrebe in želje mladih na področju bivanja, ki jih učitelji in strokovni delavci spoznavajo skozi proces izvajanja  izobraževanja?

Glede na to, da je kultura bivanja tesno povezana in prepletena z življenjem in delom, da je odnos do sebe in okolja v kontekstu nekih občih družbenih in generacijskih vrednot, opažamo, da je dojemanje kulture bivanja za generacijo mladostnikov pogojeno zlasti z bivanjskim udobjem, ki omogoča realizacijo idej, drugačne, neformalne oblike dela, inovativno in od norm odstopajoče funkcionalno oblikovanje zunanjih in notranjih bivanjskih prostorov, ki temelji tudi na enostavnih in hitrih rešitvah. Pomembne so tudi primerjave med tistim osebnim, kar imajo na voljo v okviru doma in tistim, kar opazujejo pri vrstnikih in v medijih …  Vprašanja o problematiki lastniških ali najemniških stanovanj ter tovrstni bivanjski kvaliteti, so v teh letih odrinjena na rob in postajajo aktualna šele po zaključku srednjega šolanja v kontekstu študija.

5 Kakšna je po vašem mnenju vključenost vsebin kulture bivanja v programe formalnega šolskega sistema?

Vključenost vsebin kulture bivanja v šolski sistem je premajhna, pa ne zgolj v smislu vključitev v učne vsebine – to je sedaj prepuščeno iznajdljivosti šol … Srednješolski bi zlahka (ampak v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki!) to vključili v obvezno-izbirni del prostih ur, seveda pa so te vsebine še vedno del družboslovnih predmetov kot so sociologija, filozofija in psihologija, pa tudi splošnoizobraževalne likovne umetnosti in umetnostne zgodovine – pri slednjih bi se lahko okrepili le vsebinski poudarki. Zdi pa se mi tudi zelo pomembno, da bi razmislek o kulturi bivanja bil del sistemskega načrtovanja šolskih politik, ki bi se morale dotikati tudi oblikovanja šolskega prostora v smislu kvalitete bivanja, prilagajanja drugačnim oblikam dela, ki jim morajo slediti tudi prostorski pogoji, zagotavljanje varnega in zdravega šolskega okolja za vse deležnike vzgojno-izobraževalnih procesov. Na tem področju so standardi popolnoma nedorečeni (za že obstoječo arhitekturo kot tudi za novo načrtovano vzgojno-izobraževalno infrastrukturo), prav tako pa odločevalci na tem področju nimajo nobene vizije.

Prvi rezultati projekta Moje prvo stanovanje so nam že posredovali nekatere zanimive informacije. Nastal je zbir ključnih izzivov stanovanjske problematike v Mestni občini Celje, ki so jih udeleženci pripravili na srečanju in v različnih fazah evalvacije projekta, ki potekajo v teh mesecih. Navajamo nekatere izmed ključnih izzivov:

1) Dostop mladih do stanovanj je velik izziv ne samo za mlade, ampak tudi za njihove starše in skrbnike. To velja tako za fazo bivanja v času študija kot pri zagotavljanju prvega stanovanja.

2) Nizki prihodki so neločljivo povezani s kakovostjo bivanja. Nizki prihodki posledično pomenijo, da mladi oziroma mlade družine živijo v stanovanjih z nizkim standardom bivanja. To posledično pomeni dokaj neugodne razmere za nadaljni razvoj družine oziroma daljšanje doseganja avtonomije na področju ustvarjanja družine.

3) "Mama hotel" nima samo negativnih učinkov. Tako imenovani "mama hotel"  ima v glavnem negativni prizvok, ki izhaja iz vse daljše navezanosti mladih na bivanje pri starših. Mladi ugotavljajo, da poleg negativnih socialnih učinkov, bivanje pri starših prinaša tudi pozitivne strani kot je večja povezanost družine, v primeru mlade družine pa tudi medsebojna pomoč in medgeneracijski dialog.

4) Razvoj ponudbe študentskega bivanja v Celju. Mesto Celje, ki je že regijsko dijaško in študentsko središče, mora na področju zagotavljanje kakovostne ponudbe študentskega bivanja slediti njegovemu povpraševanju.

5) Zagotavljanje ustreznega števila stanovanj po dostopnih najemniških cenah, ki niso nujno neprofitne, ampak  primerne glede na različne ciljne skupine (mladi, starejši,...) in predvsem ustrezne z vidika potreb ciljnih skupin.

Poleg ključnih izzivov mladi navajajo še številne rešitve o možnostih skupnega bivanja v času študija in prvega stanovanja ( npr. "flat sharing"), ki pa so povezane z velikimi investicijami in obravnavo povsem novega sistema bivanja. Na več področjih evalvacije je bilo izpostavljeno tudi, da mladi veliko pozornosti namenjajo kakovosti bivanja, ki je vezano predvsem na občutek za topel dom in intimnost same družine.

Projekt je financiran s strani programa Erasmus+, ključni ukrep 3 - podpora za reformo mladinskih politik. V projektu sodelujejo Mestna občina Celje, Gimnazija Celje – Center, Zavod CMLC in Klub študentov občina Celje. O poteku projekta vas bomo obveščali na našem FB profilu in spletni strani www.nepremicnine-celje.si.

Projekt je financiran s strani Evropske komisije. Vsebina objave odraža izključno stališča avtorja. Nacionalna agencija ter Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje.